Podružnica Popetre

Posvečena je sv. Jakobu, ki goduje 25.7. in sv. Andreju, ki goduje 30.11.
Svete maše obhajamo na zadnjo nedeljo v juliju (sv. Jakob) ob 19h in na sam god apostola Andreja (30.11.) ob 18h, kjer tudi tradicionalno blagoslovimo oljčno olje.

Postavljena je nad vaškim trgom ter nekoliko zakrita s hišami. Okoli cerkve je pokopališče obdano z zidom. Nad glavno fasado dominira dvojni zvonik na preslico. Najstarejši ohranjeni stavbni del je prezbiterij, ki ga glede na obokanje in poslikavo datiramo v 15. stoletje. Ladijski del cerkve je mlajši, verjetno je bil oblikovan v 17. stoletju. Južna fasada ima kvadratno kamnito okno s kamnitim nadstreškom. Prezbiterij je nekoliko ožji in višji od ladje ter ravno zaključen. Proti jugu je odprt z majhnim, kamnitim, gotsko zašiljenim oknom. Severna stran je brez okenskih odprtin. Strop ladje je raven, lesen in kasetiran. Datira se v 17. stoletje. Je dekorativno pobarvan z geometrijskimi vzorci, v srednjih poljih pa so figuralne upodobitve sv. Jurija in sv. Antona. Strop je pobarvan v svetlo in temno modri, bež, beli in rdeči barvi. V ladji sta podstavka za stranska oltarja, ki sta sedaj odstranjena. Ladjo od prezbiterija ločuje gotsko zašiljeni slavolok, ki je na notranji strani pobarvan z motivom rož.

Ravno zaključen prezbiterij ima križni obok z močnimi rebri, ki se končujejo nizko v steni s konzolami. Štiri polja so poslikana s simboli evangelistov. Lev in bik ter angel s knjigo, v enem polju pa se nahaja Kristus. Poslikane so bile tudi stene prezbiterija, vendar poslikava ni več ohranjena, vidna je le še na notranji strani gotskega okna. Freske so iz druge polovice 15. stoletja. V prezbiteriju je ohranjena oltarna menza. Na prezbiterijalni steni so obešene tri oltarne slike: Marija s svetnikoma in nadangelom Mihaelom, Marija z detetom in mučenci ter Sveta trojica.